Piš čez sen by Primož Čučnik

Govorec teh pesmi gradi privid prvoosebnega subjekta na podlagi razpršenosti, skuša subvertirati predsodke glede totalitete in najti svoje novo, razsrediščeno jedro. Ko govori o sebi in se pušča za sabo, govori predvsem o neki osebi, ki se izmika žarišču sodobnosti družbenih omrežij in naseljuje mnoštvo drugih bitij, oseb in časov, ki se vzajemno oplajajo. A ›jaz je naelektreni drugi‹ zato, ker je določen z napako: tudi kadar zdrsi iz svoje kože, ne more skriti želje, da bi mu bila ta koža še vedno prav.